Manična depresija je dvoumen in ne povsem pravilen izraz, ki pa je med nekaterimi strokovnjaki prišel do široke praktične uporabe.
Z izrazom "manična depresija" je običajno razumevanje bipolarne motnje ali manično-depresivnih stanj različnih stresnosti, pod katerimi je simtomokompleks z izrazito izmenično manično in depresivno fazo ter povečana čustvena labilnost.
Bipolarna ali manično-depresivna motnja lahko traja zelo hude in hude oblike, ki zahtevajo zdravljenje in / ali popravo.
Manično-depresivne motnje
Manično-depresivne motnje katere koli resnosti ne povzročijo nadaljnje degradacije osebnosti. Bolezen je treba jasno razlikovati od shizofrenije , čeprav nekateri strokovnjaki kažejo različna stališča (kot tudi pristopi k zdravljenju, tako medicinskem kot psihoterapevtskemu). In vendar je treba opozoriti, da je z večino oblik shizofrenije opažena splošna degradacija posameznika (vključno z intelektualnim in socialnim) in v manikurno-depresivnih državah ni. To je treba upoštevati. Poleg tega, ki trpi zaradi bipolarne motnje ene ali druge stopnje resnosti, praviloma (razen v primerih posebne intelektualne gostote), lahko razume in spozna, da je "nekaj narobe z njo" in se moramo obrniti na strokovnjake. Šizofrenija je praviloma prepričana, da je zdrav. Poleg tega je shizofrenija jasno izrazila blodnje in države, je na nek način ločen od realnosti (in / ali vključen v drugo realnost).
Manično depresivno stanje - simptomi in znaki
Prve manifestacije stanja manično-depresivnega tipa so bolj značilne za mladostnike, pogosteje pri ženskah.
Manično fazo motnje je značilna:
- preveč povišano in navdušeno razpoloženje;
- euforično stanje;
- prekomerno samozavest;
- pretirana govorna dejavnost;
- motorno vznemirjenje.
Pri obnašanju lahko opazimo tudi razdražljivost, agresijo in provokacijo.
Manična faza se nadomesti z depresivno fazo, za to stanje so značilni naslednji simptomi:
- žalost;
- hrepenenje;
- apatija;
- negativni občutek praznine;
- tesnoba;
- izguba interesa za dejavnosti, ki so že povzročile obresti;
- razdražljivost in prekomerna tesnoba;
- občutja nemoči in brezupnosti;
- poslabšanje kompleksov krivde;
- nezmožnost koncentriranja;
- pomanjkanje vitalne energije;
- fizično, intelektualno in govorno zaostajanje.
Možne so tudi motnje spanja in apetita ter samomorilne misli.
Če najdete znake, ki kažejo manično-depresivni simptom, morate definitivno stopiti v stik s psihologom, psihoterapevtom ali psihiatrom. Če ne izvajate psihokorekcije ali zdravljenja z zdravili, se lahko stanje razvije v hude boleče oblike, ki jih bolnik sam in drugi težko nosijo.