Izraz "zavest" (so znanje) do sedanjega trenutka generalizacij, ki izhajajo iz razvoja filozofije, antropologije, psihologije in drugih področij znanja humanitarne in naravne smeri, je mogoče razumeti kot najvišjo stopnjo duševnega razmišljanja in skupnega delovanja. Nekateri naivni antropocentri menijo, da je ta stopnja razvoja mogoča samo pri predstavnikih človeške družbe. Medtem pa znanstveniki, ki so bolj seznanjeni z naravoslovnimi znanostmi, ne bi začeli tako govoriti.
V najbolj splošni obliki je s sistemsko pragmatičnega vidika zavest kolekcija stalno spreminjajočih se občutkov, senzoričnih in mentalnih podob, ki se pojavljajo pred notranjim očesom zavestnega subjekta in vnaprej določijo njegovo praktično in duševno delovanje.
Lastnosti zavesti se preučujejo v nekaterih oddelkih psihologije, pa tudi na drugih področjih znanja.
Lastnosti zavesti v psihologiji
Razlikujemo lahko nekaj osnovnih psiholoških lastnosti človeške zavesti:
- Zavest osebe (kot zavestni subjekt) nujno razlikuje dejavnost, predvsem pa odvisna od specifične specifičnosti notranjega stanja subjekta v trenutku delovanja. V večini primerov lahko rečemo, da ima subjekt določen cilj in zaporedne vektorje z dejavnostmi za doseganje cilja.
- Zavest predmeta inherentne intencionalnosti, to je, osredotočenje na nekatere (ne nujno na predmet materialnega sveta, ni nujno specifično). Zavest je vedno osveščenost (ali zavedanje in v času komuniciranja z drugim subjektom ali skupino, celo sosebljanje) katerega koli dejstva ali misli.
- Za zavest je značilna stalna refleksija, to je, da ima subjekt proces stalnega samo-opazovanja. Predmet se lahko zaveda samega obstoja zavesti in identifikacije.
- Zavest je predvsem motivacijski in vrednotni znak (vsaj med Evropejci). Seveda je v današnjem trenutku razvoj znanja o človeku naiven, nesramen in ravno, pa bi bilo zaman misliti, da je zavest vedno motiviran.
Ta mahovina je mislila od sredine prejšnjega stoletja. Vendar pa je vsekakor mogoče trditi, da pravi cilj v našem svetu vedno prizadeva za cilj (čeprav je cilj odsotnost cilja), je vezana na to povezavo s popolnoma materialnim živim organizmom.
Med drugimi pomembnimi lastnostmi zavesti lahko ugotovimo, kot so: integriteta, abstrakcija, splošnost, selektivnost, dinamičnost, izkrivljanje, edinstvenost in individualnost. Na splošno je treba razumeti, da čeprav se zavest v našem svetu pojavlja le v resničnih živih mišljenjih, se nanaša na področje ideala, ker se slike, občutki in pomeni ne morejo obravnavati kot materialni predmeti.